Prešeren Pesmi

 

Vsako leto slovenski knjižni sejem in Prešernov rojstni dan ponovno osvetlita pomen enega največjih slovenskih pesnikov – Franceta Prešerna. Njegova dela ostajajo ključni del slovenske kulturne dediščine in izobraževalnega sistema. Založba Tangram je ob tej priložnosti predstavila monografijo Zorana Božiča, “Slovenska literatura v šoli in Prešeren”, ki se podrobno posveča temu, kako je Prešernova poezija vplivala na generacije Slovencev skozi njeno prisotnost v srednješolskih učbenikih.

Zoran Božič je v svoji doktorski disertaciji “Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija” razkril, kako se je skozi čas spreminjala didaktizacija in kanonizacija Prešernovih pesmi. Njegovo delo razkriva, da so bila besedila izbrana predvsem na podlagi literarno zgodovinskih meril in manj na podlagi recepcijskih zmožnosti ali interesov mladih bralcev.

Raziskava je pokazala, da so Prešernove pesmi v učbenikih prisotne že od leta 1850 in da je bil glavni cilj njihovega vključevanja poveličevanje Prešernovega dela kot nacionalnega simbola. Vendar pa je zgodovina tudi pokazala, da so imeli bralci, vključno s Prešernovimi sodobniki in poznejšimi izobraženci, težave z razumevanjem njegovih pesmi.

Božičeva monografija prinaša predlog za izboljšanje razumevanja Prešernove poezije med srednješolci – prozifikacijo, torej pretvorbo pesmi v prozo. Ta pristop bi lahko olajšal dojemanje oblikovnih in slogovnih značilnosti klasične poezije, ki je recepcijsko zahtevna.

Prešernova pesniška dela so kljub časovni oddaljenosti še vedno aktualna in njihova recepcija med mladimi je pomemben del učnega procesa. Zato je razmislek o metodah, ki bi pesnikovo delo približale sodobnemu bralcu, še kako na mestu. Božičeva monografija je pomemben korak k razumevanju kako Prešernove pesmi še vedno (p)ostajajo klasik v srcih Slovencev.

Pri tem ne gre zanemariti vloge digitalizacije in sodobnih tehnologij. V dobi, ko je uporaba interneta in digitalnih naprav vseprisotna, je pomembno, da se izobraževalne ustanove prilagajajo in omogočajo dostop do izobraževalnih materialov v elektronski obliki. V ta namen je potrebno zagotoviti, da spletni brskalniki podpirajo JavaScript, ki je ključen za pravilno delovanje spletnih strani, vključno z Nacionalnim portalom odprte znanosti in drugimi izobraževalnimi platformami.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomembnost fizičnih knjig in tiskanih izdaj, ki imajo svoje mesto v srcah bralcev in nudijo edinstveno izkušnjo. Čeprav se zdi, da se svet vse bolj nagiba k digitalnemu, je ohranjanje tiskane besede še vedno bistveno za ohranjanje kulturne dediščine.

Tukaj pa je seznam pesmi Franceta Prešerna:

Poezije

• Sem dolgo upal in se bal

Pesmi

• Strunam
• Dekletam
• Pod oknam
• Prošnja
• Kam?
• Ukazi
• K slovesu
• Sila spomina
• Zgubljena vera
• Mornar
• Soldaška
• Zdravljica
• V spomin Valentina Vodnika
• V spomin Andreja Smoleta
• Od železne ceste
• Zapušena
• Nezakonska mati
• Pevcu

Balade in romance

• Hčere svet
• Učenec
• Dohtar
• Turjaška Rozamunda
• Judovsko dekle
• Zdravilo ljubezni
• Lenora
• Povodni mož
• Prekop
• Neiztrohnjeno srce
• Ribič
• Ženska zvestoba
• Orglar

Različne poezije

• Zvezdogledam
• V spomin Matija Čopa
• Nova pisarija
• Prva ljubezen
• Slovo od mladosti
• Glosa

Zabavljivi napisi

• Predgovor in zagovor
• Vzrok nezlatega veka
• Novi Pegazus
• Čebelice pušičarjam
• Čebelice pravljičarjam
• Čebelice šestomerjovcam
• Čebelice pesmam brez s in c
• Čebelice pevcam letnih časov
• Lesničnjeku in Levičnjeku
• Pred pevcu, potlej homeopatu
• Čebelarju
• Vodnik
• Abecedarju
• Ahaceljnovim pesmam
• Krempeljnu
• Nekim pevcam duhovnih pesem
• Izdajavcu Volkmera fabul in pesem
• Novičarjam
• Kopitar
• Daničarjam
• Bahači četvero bolj množnih Slave rodov
• Narobe Katon
• Pričujoče poezije

Gazele

• Pesem moja je posoda tvojega imena
• Oči sem večkrat prašal, ali smem
• Žalostna komu neznana je resnica, de jo ljubim
• Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice
• Med otroci si igrala, draga! lani – čas hiti
• Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve
• Kdor jih bere, vsak drugači pesmi sodi

Sonetje

• Očetov naših imenitne dela
• Vrh sonca sije soncov cela čeda
• Tak kakor hrepeni oko čolnarja
• Dve sestri videle so zmoti vdane
• Kupido! ti in tvoja lepa starka
• Je od vesel’ga časa teklo leto
• Sonetni venec
• Ni znal molitve žlahtnič trde glave
• Sanjalo se mi je, de v svetem raji
• Velika, Togenburg! bila je mera
• Bilo je, Mojzes! tebi naročeno
• Na jasnem nebi mila luna sveti
• Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje
• Zgodi se včasih, de mohamedani
• Oči bile pri nji v deklet so sredi
• Kadar previdi učenost zdravnika
• Odprlo bo nebo po sodnem dnevi

Zabavljivi sonetje

• Al prav se piše kaшa ali kaſha
• Ne bod’mo šalobarde! Moskvičanov
• Apel in Čevljar

Sonetje nesreče

• O Vrba, srečna, draga vas domača
• Popotnik pride v Afrike pušavo
• Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne
• Komur je sreče dar bila klofuta
• Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi
• Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
• Memento mori
• Krst pri Savici

Nezbrano delo

Nezbrane lirske pesmi

• Zarjovena dvičica
• Rotarjovima dekletoma
• Licova strelci
• Elegija svojim rojakam
• Pov’do let starih čudne izročila
• Vi, ki vam je ljubezni tiranija
• Mihu Kastelcu
• Izdajavcu Volkmerjovih fabul in pesem
• Un dan si začela
• Vso srečo ti želim
• Tri želje Anastazija Zelenca
• Benečanska trojka
• Janezu N. Hradeckitu
• Kar je, beži

Nezbrane balade in romance

• Ponočnjak
• Parizina
• Romanca od Strmega grada
• Šmarna gora
• Nebeška procesija
• Sveti Senan
• Nuna

Nezbrani napisi

Zabavljivi napisi

• Pušičarjem I, II
• Pesmi od posušila močvirja
• Glosatorju
• Zakaj se moj rojak napenja
• Čudni dihur
• Kdor ne zna napisa brati
• Ker stara para zlomek devištva preveč vzel
• Tempora mutantur
• Ljubljančanam

Nagrobni napisi

• Jezike vse Evrope je učene
• Steze popustil nemškega Parnasa
• Opasal vere je orožje
• Jasni so in srečni b’li
• Zaljšal cerkve vidijoče

Različni napisi

• Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije
• Prijatlju Lašanu
• Gospodu Smuku
• Gospodu Izmajlu Sreznjevskemu v spomin velikega tedna leta 1841
• Prijatlju Ferdinandu Šmidu

Drobiž

• Zapustil boš ti svoje zlate
• Metka, Metka!
• Sonce se skriva
• Bela ko mleko
• Zastavica
• V Ljubljan’ je en mož
• Eno rož’co m’ je dala
• Tukaj počiva Franc Prešeren

Nemške pesmi

Nameček nemških in ponemčenih poezij

• Obschon die Lieder aus dem Vaterlande
• Ihr, die entsprossen aus dem Slawenstamme
• Die Seeman
• Die Macht der Erinn’rung
• Der verlor’ne Glaube
• Die Wiederbestattung
• Dem Andenken des Matthias Čop
• Warum sie, wert, daß Sänger aller Zungen
• “Der Frühling kommt aus Auen, Bergen, Flüssen”
• Wie der, dem alles, was er mitgenommen
• Wie brünstig sehnt sich, wer an dunkler Stelle
• Wohl groß war, Toggenburg! mein Schmerzgeselle
• Aufthun wird sich, wenn da Gericht vollendet
• Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge
• An eine junge Dichterin
• Aus dem Polnischen des Adam Mickiewicz
• Wohl ihm, dem fremdt geblieben das Erkennen

Nezbrane nemške pesmi

• An die Mädchen
• Literärische Scherze in August v. Schlegel’s Manier
• Error typi
• Relata refero
• “Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo”
• Du staunst, mein Freund! und fragst, woher und wie es kam
• Ihr hörtet von der Zwerge argem Sinnen
• An böser Wunde leidend muß entsenden
• In Laibach, der Slowennen Stadt, geboren
• Toast
• Wohin?
• Das freie Herz
• Den Schönen Laibachs
• Du spieltest, spielst noch; denn die Töne, die verlangen
• O! Volkslied, der Erinnerungen
• Der Mench muß untergehen
• Die Mutter und den Sohn, der ihr entsprossen
• Dem Wohlgebornen Fräulain Aloisia Crobath
• An den Herrn k. k. Appellationsrat Anton Tschopp

Prepesnitve ljudskih pesmi

• Od lepe Vide
• Od kralja Matjaža
• Od Rošlina in Verjankota
• Svarjenje
• Soldaška
• Druga soldaška
• Sanje
• Od Marjetike
• Od Matjaža, ogrskega kralja
• Od majerce
• Žlahtni gospod Baroda
• Ljubček se na pot napravil
• Črni kos
• Lisica